Teden derbija. Tekma s Celjem, prvi proti drugemu. To so tekme, za katere živim in v katerih najbolj uživam. Čutiti je dodaten pritisk, kar pa me samo še dodatno motivira in res sem komaj čakal tekmo. Vzdušje v ekipi je bilo sproščeno, dobro smo trenirali, fokus je bil pravi in komaj smo čakali soboto.
Nogomet na stran, doma me čaka mlada družinica. Hčerka Remmie se ponavadi ravno zbudi, ko končam s treningom, in imamo skupaj kosilo. Nato pa preživljamo čas skupaj, da se malo odklopim od nogometa in da lahko uživam v malih stvareh. Res mi je fajn vloga očeta. Ogromno mi pomenita moji Zara in Remmie.
Občasno proti večerih analiziram svoje tekme in tekme nasprotnikov. Poskušam se čim bolje pripraviti. Pozoren sem na stvari, ki jih delam dobro in kaj je potrebno izboljšati. Moram reči, da mi je to v zadnjem letu zelo pomagalo.
Fokus pred tekmo je bil na vrhuncu. Pričakovali smo dobro vzdušje in navijači so poskrbeli za odlično energijo na stadionu. Precej lažje je igrati pred polnimi tribunami. Najbolj pa sta mi pri srcu moji dve najboljši, največji navijačici, Zara in Remmie.
Tekma je bila napeta, a mislim, da smo bili boljši nasprotnik. Večino časa smo imeli tekmo pod nadzorom. Malo nas je presekal poceni dobljen gol, a smo se hitro zbrali in dali nogo na gas, še bolj dominirali. Moram pohvaliti fante, saj so bile energija, borba, želja na visokem nivoju. Uspelo nam je izenačiti in osvojiti točko.
Ostaja pa grenak priokus, saj smo si zaslužili več. Prvenstvo je dolgo, veliko tekem nas čaka in nismo še rekli zadnje. Navijači, računamo na vašo podporo, saj nam skupaj lahko uspe.
Eno življenje, ena ljubezen.
